Organizacija predavanj


V preteklosti smo gostili kar nekaj odmevnih gostov, ki so se v svojih predavanjih dotaknili tem iz najrazličnejših področij. Leta 2011 nas je mag. Anja Strojin Štampar, takratna članica uprave KAD, seznanila s pomenom delovnih izkušenj in mentorja pri prehodu iz študija v prvo službo.

Leta 2012 je mag. Goran Klemenčič, takratni predsednik Komisije za preprečevanje korupcije RS, predstavil delo KPK, posebno pozornost pa je namenil vlogi bančnega sistema v slovenski korupcijski shemi. Z nami je delil tudi nekaj besed o svoji zanimivi študijski in poklicni poti.

V letu 2013 je klub organiziral dvodnevno delavnico pogajanj, ki jo je vodil Branko Čevriz, ki je bil v tistem času odvetniški kandidat v Odvetniški pisarni Wolf Theiss. V istem letu smo se povezali s Klubom TopEF in skupaj obiskali eno izmed vodilnih slovenskih podjetij - Akrapovič.

Leta 2015 sta dr. Peter Merc, takrat zadolžen za zagotavljanje funkcije skladnosti poslovanja v Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. in mag. Miha Štepec, takratni vodja upravljanja terjatev v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), študentom predavala o konceptu slabe banke v slovenski normativni ureditvi in nas seznanila s primeri prestrukturiranja v praksi DUTB.

V marcu 2016 smo v društvu organizirali predavanje s področja kriptovalut. Miha Grčar, takratni COO pri družbi Bitstamp Ltd., in Ervin Uršič Kovač, takratni predstavnik pravne službe pri družbi Cashila, sta prikazala delovanje dveh vodilnih družb s področja kriptovalut v Sloveniji in hkrati predstavila določene pomembne vidike pri razumevanju in uporabi kriptovalut. Predavanju se je pridružil tudi dr. Miha Šepec, takratni asistent na Evropski pravni fakulteti v Novi gorici ter Fakulteti za varnostne vede, ki je predstavil potencialne kazenskopravne vidike uporabe kriptovalut.

Poleg tega smo izvedli dva dogodka na temo priprave kvalitetnega življenjepisa, saj mnogi študenti ob koncu študija, kljub obilici akademskega znanja, ne znajo prepričati potencialnih delodajalcev, da so pravi kandidati za zaposlitev. Predavali so Miha Sušnik, takrat sodelavec centra RS za poklicno izobraževanje, verjetno edini človek, ki je poslal eno prošnjo za zaposlitev in dobil dve službi, Aljoša Krdžić, takrat odvetniški pripravnik v pisarni Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji in Jernej Bergoč, takrat finančni analitik pri Wieland Capital, skladu zasebnega kapitala.

 

Okrogla miza z Urošem Slakom: Pogled lastnikov, managerjev in zunanjih investitorjev na vodenje podjetja

novembra 2016 je Ženevski klub zopet gostil zanimive goste: g. Marjana Batagelja, večinskega lastnika in direktorja družbe Postojnska jama d.d., Roberta Ličena, nekdanjega izvršnega direktorja družbe Akrapovič d.o.o. ter Gregorja Rebolja, investitorja v Silicon Garden Funds. Uroš Slak je goste soočil z namenom predstaviti poglede različnih udeležencev poslovnega okolja na vodenja podjetja. Zanimalo ga je zlasti, ali se njihovi interesi in delovanje pri vodenju podjetja razlikujejo. Presenetljivo so se gostje v veliki meri strinjali med seboj, njihovi pogledi pa so se odlično dopolnjevali. Marjan Batagelj in Robert Ličen sta izpostavila pomen vrednot pri vodenju podjetja: lastnik išče managerja, ki deli njegovo vizijo in vrednote. G. Ličen je opozoril, da je pri vodenju podjetja ključna vzdržna in ne hitra – ne ozirajoč se na ceno – rast. Pravi: “Na vrh stolpnice lahko prideš z dvigalom ali peš. Kdor se bo na vrh stolpnice podal z dvigalom, bo tam seveda hitreje, a stolpnice ne bo poznal do potankosti.” Prav to pa je po njegovem mnenju ključno za uspešnost podjetja na dolgi rok – poznavanje “vseh kotov” podjetja, namenjanje pozornosti podrobnostim in tudi tistim področjem, ki na prvi pogled morda ne prinašajo dobička. Le tako bo podjetje dolgo zdravo. G. Batagelj se je s tem strinjal in ob tem ga je g. Slak soočil z vprašanjem o tem, kakšne pa so, če sploh, razlike med vodenjem podjetja s strani lastnika in managerja. G. Batagelj je podal provokativen odgovor: “Mogoče je glavna razlika v tem, da se manager boji, kdo bo zasedel njegov stolček, jaz pa bi bil najbolj vesel, če bi se našel nekdo primeren za to vlogo.” Želel je poudariti, da je lastniku prenesti podjetje na novega lastnika potem, ko ga sam ne more več voditi, težko. Podjetje je namreč kot otrok, vzgojen v skladu z določenimi načeli in vodili. Težko je izjemno pomembno nalogo “vzganjanja” predati nasledniku in zaupati, da bo otroka obdržal na pravi poti. Razpravi je svoj pogled kot zunanji investitor dodal g. Rebolj, ki je pokazal, da se interesi zunanjih investitorjev ne razlikujejo toliko od interesov klasičnih, dolgoročnih lastnikov. Tudi zunanji investitorji zasledujejo dolgoročno rast podjetja, ne le kratkoročnih dobičkov. Ker je tudi sam nastopal v vseh vlogah, se pomena vizije, ki je usmerjena v prihodnost in ne na takojšnje dobičke, zelo dobro zaveda.
Razprava je bila nedvomno zanimiva in je pokazala, da – kljub nasprotnemu večinskemu prepričanju – interesi različnih deležnikov v podjetniškem okolju, če ti ravnajo odgovorno in zasledujejo dobro podjetja, v veliki meri sovpadajo.